This image is available from the Večer website under the reference number 508996.
This tag does not indicate the copyright status of the attached work. A normal copyright tag is still required. See Commons:Licensing for more information.
This Slovene work is in the public domain in its source country and the United States because its copyright expired pursuant to the Yugoslav Copyright Act of 1978, which provided for copyright term of the life of the author plus fifty years, or twenty-five years since the publication for photographs and works of applied art (details). This applies to works already in the public domain on or before 29 April 1995, when a new copyright act became valid, which is also before 1 January 1996, the URAA date.
The work meets one of the following criteria:
a) a work of known authorship and the author died before 1 January 1945
b) an anonymous work and it was published before 1 January 1945
c) a photograph or a work of applied art published before 1 January 1970
Note that other works enter the public domain 70 years after the author's death or 70 years after publication if the work was published anonymously. If this is the case please use {{PD-old-70}}.
Niniejszy plik zawiera dodatkowe informacje, prawdopodobnie dodane przez aparat cyfrowy lub skaner użyte do wygenerowania tego pliku.
Jeśli plik był modyfikowany, dane mogą być częściowo niezgodne z parametrami zmodyfikowanego pliku.
Autor
Večer arhiv
Tytuł lub opis obrazu
3. februar 1962, Maribor: Košarka Jugoslavija - Belgija 83:63. Poznavalec športa bo takoj opazil, da v naši reprezentanci z modrimi majicami ni bilo najboljšega evropskega strelca, rdečelasega in bradatega Korača. Ta je priden študent in je odpotoval v Beograd, kjer mora opraviti nekatere izpite. Morda tudi zaradi njegani bila razlika v koših tako velika, kot so to nekateri pričakovali. Tandem z Daneuom se je deloma razbil. Korača pa je poskušala nadomestiti kombinacija z Djerdjo. Čeprav mladi Zadrčan ni igral slabo in je v 31. minuti zaradi petih osebnih napak moral zapustiti igrišče ter ob tem prejel zaslužen aplavz, le ni bil tako razpoložen kot v zadnjih tekmah naše izbrane ekipe. Petričevič je bil pod lastnim košem precej neokreten, tako da je preveč odbitih žog kljub njegovi višini postalo plen v teh prijemih urnejših nasprotnikov. Zato pa je neusmiljeno polnil nasprotnikov koš ob sodelovanju z najbolj razpoloženim igralcem srečanja Djuričem. Kako se je trudil kapetan naše reprezentance. Nekajkrat je odlično prodrl, prevaral vrsto nasprotnikov in ustvaril svojim soigralcem priložnost za povišanje rezultata, toda sam pri metih ni imel sreče. Skoraj ducat strelov se je končalo na obroču, nekajkrat pa je žoga že bila v mreži, potem pa jo je nevidna sila zopet zgrabila in rezultat se ni spremenil. Daneu je dvakrat sam prodrl pod koš v drugem polčasu. In da bi bila smola popolnejša, mu je obakrat spodrsnilo. Kljub temu pa je popularni Ivo nekaj minut pred koncem, ko ga je zvezni kapetan Nikolič zamenjal, prejel buren aplavz. Ob tem ne moremo mimo dobre igre nekaterih njegovih naslednikov, če lahko tako rečemo: ugajal nam je visoki in gibčni dvometraš Kovačič iz Zagreba, nič manj komaj 19-letni Ljubljančan Logar in potm seveda Bojovič ter Radovič, ki sta prav tako vstopila v igro. Pretekle so štiri minute in rezultat je bil 14:8 v korist naših. Rezultat se je vseskozi višal v korist enih in drugih, saj so tudi Belgijci imeli uspešnega nasprotnika rezpoloženemu Djuriču. To je bil odlični Eygel, ki je skoraj z nezmotljivimi streli oddaleč vedno zmanjševal naše vodstvo. V 14. minuti smo bili priča nenavadnemu primeru : belgijski velikan Loridon je skočil tako visoko, da je nad košem ujel žogo, ki jo je tja poslal Djurič. Čeprav žoga ni zletela skozi mrežo, sta sodnika dosodila točki v korist plavih. Konec polčasa ni prinesel posebne igre. Imeli smo občutek, da so bili Jugoslovani, ki so ves čas igrali sistem mož na moža, precej utrujeni. To pa tudi ni bilo nič čudnega, saj so od balkanskega prvenstva v Skopju tako rekoč ves čas v košarkarskem ambientu, pomešanem že s četrtim mednarodnim srečanjemv razmeroma kratkem času. Bilo pa je tudi res, da je bila visoka zmaga v Belgiji nekakšna psihična ovira za naše košarkarje, ki se niso toliko trudili, kot bi se lahko. Tudi drugi polčas sta reprezentanci pričeli z istima petorkama. Občinstvo, ki je od začetka molče spremljalo potek igrein je ploskalo le ob doseženih koših, se je počasi razživelo. Jugoslovanski ekipi je zadostovalo le nekaj minut, da je povišala vodstvo na 20 košev razlike. To so bili obenem najlepši trenutki tega meddržavnega srečanja, pri katerem so živahno sodelovali vsi prisotni. V 31. minuti je namesto Djerdje vstopil v igro Logar, v 36. minuti pa je Kovačiča zamenjal Radovič. Belgijci so to izkoristili in z nekaj protinapadi znižali rezultat. V zadnjih trenutkih je vstopil v igro še Bojovič. Zadnji koš so dosegli gostje, potem ko so bili ves čas na naši polovici. Dosegel ga je Loridon. Čeprav igra ni bila na taki višini (premajhna dvorana), kot smo pričakovali, je kljub temu zadovoljila gledalce. Belgijci niso namreč več to, kar so bili, to je vsem jasno, zato tudi ni čudno, če je bilanca medsebojnih dvobojev sedaj 5:2 v korist Jugoslavije. Sodnika sta opravila svojo nalogo v splošno zadovoljstvo. (avtor fotografije: Dragiša Modrinjak)